Gorljiv naravni plin, mešanica plinastih ogljikovodikov iz podzemnih nahajališč, ki so nastali z razkrojem organskih snovi med plastmi v zemljini skorji; pridobivanje je lahko samostojno ali pa povezano s pridobivanjem surove nafte; glavna sestavina je metan, prisotni pa so tudi težji ogljikovodiki, etan, propan, butan, drugi težji ogljikovodiki, pa tudi para, helij, dušik, vodikov sulfid in ogljikov dioksid; uporablja se v industriji in gospodinjstvih za ogrevanje, za proizvodnjo električne energije, kot avtomobilsko gorivo (CNG); od nahajališč do uporabnika potuje po podzemnih plinovodih; v Sloveniji merimo volumske količine v standardnih kubičnih metrih (Sm3, 15 ºC, 1,01325 bar).

Utekočinjeni zemeljski plin (UZP) je zemeljski plin ohlajen na temperaturo −161.6 °C (111.55 K), pri kateri se osnovna sestavina zemeljskega plina, to je metan, utekočini. Čeprav je treba vzdrževati zelo nizko temperaturo, je utekočinjeni zemeljski plin primernejša oblika za (ladijski) transport kot zemeljski plin v plinastem stanju. Transport zemeljskega plina po plinovodih pod visokim tlakom (do 100 barov) je do približno 4000 km cenejši kot ladijski prevoz UZP. Če je plinovod treba položiti pod morjem, je razdalja, pri kateri se stroški izenačijo, krajša.

UZP ima pri atmosferskem tlaku 1 bar prostornino 600-krat manjšo od plina v plinastem stanju. Transport UZP poteka po morju v posebnih tankerjih, ki imajo toplotno izolirane rezervoarje, in ga na plinskih terminalih s segrevanjem pretvorijo nazaj v plinasto stanje in hkrati tlak plina povišajo tako, da je primeren za transport po plinovodih.

Stisnjen zemeljski plin je zemeljski plin komprimiran v jeklenke oz. rezervoarje na manj kot 1 % svojega volumna. Uporablja se kot avtomobilsko gorivo; pomen tega goriva je vse večji zaradi manjših škodljivih emisij, kot jih imajo tekoča goriva.

Mešanica ogljikovodikov, ki so pri normalni temperaturi in tlaku plinasti; proizvodi rafinerije, ki se v destilacijskem procesu ločijo najprej od surove nafte, saj jih sestavljajo malo nasičeni parafinski ogljikovodiki, zlasti propan in butan; zaradi lažjega transporta in skladiščenja so v celoti ali deloma utekočinjeni; v tekočem stanju jih vzdržujejo z visokim tlakom ali nizko temperaturo, pri normalnem atmosferskem tlaku se povrnejo v plinasto stanje; uporablja se za kuhanje ali gretje ter tudi kot avtomobilsko gorivo; polnijo, hranijo in prevažajo ga v tlačnih posodah (jeklenke, sodi, kontejnerji), utekočinjeni propan in butan polnijo v jeklenke vsakega posebej ali kot mešanico; v plinastem stanju je težji od zraka, zato tlačnih posod (jeklenk) ne smemo hraniti v prostorih, katerih tla so nižja od okoliškega terena.

Merilo za količino energije, ki se sprosti v obliki toplote pri zgorevanju goriva (zemeljskega plina); enota za plinasta goriva kJ/m3 ter tudi kWh/m3; meri se zgornja (Gross Calorific Value) ali spodnja (Net Calorific Value) kalorična vrednost; zgornja vključuje toploto, nastalo ob kondenziranju vodne pare v dimnih plinih in prehodu v tekočino, za razliko do spodnje, ki tega ne vključuje; povprečna zgornja kalorična vrednost zemeljskega plina v Sloveniji znaša 37.968 kJ/Sm3.

Podzemno skladišče v poroznih geoloških formacijah, naravnega ali umetnega izvora, na primer v opuščenih rudnikih, izčrpanih naftnih ali plinskih ležiščih; podzemne votline (kaverne), rezervoarji za hranjenje.

Maksimalni pretok (q) izražen v kubičnih metrih na časovno enoto (dan, ura) do katerega je uporabnik plinovodnega omrežja upravičen v skladu s pogodbo o dobavi, o dostopu ali o transportu.

Skupina z enim ali več udeleženci trga, ki jo oblikuje dobavitelj zemeljskega plina, ki dobavlja zemeljski plin na prevzemno mesto prenosnega omrežja zemeljskega plina v Republiki Sloveniji za prodajo odjemalcem na predajnih mestih.

Upravljalec prenosnega omrežja, ki opravlja dejavnost prenosa zemeljskega plina in je odgovoren za nudenje sistemskih storitev, varno in zanesljivo obratovanje ter vzdrževanje plinovodnega sistema, katerega povezuje tudi z drugimi sistemi.

Upravljalec distribucijskega omrežja, ki izvaja distribucijo zemeljskega plina in skrbi za obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja ter opravlja druge v Energetskem zakonu predpisane dejavnosti v zvezi z distribucijskim omrežjem.

Storitev sistemskega operaterja prenosnega omrežja, ki za posameznega uporabnika (bilančno skupino) izravnava neuravnoteženost med dejansko dobavo in odjemom zemeljskega plina.

Surova nafta, kakršna se nahaja v naravi; oljnata, vnetljiva tekočina temne, sive do rumenkaste barve, nastala iz organskih snovi, vsebuje približno 3.000 različnih spojin, v katerih je največ (nad 80 %) ogljika; je zmes plinastih, tekočih in trdih snovi, ogljikovodikov zelo različne sestave; nahaja se pod zemljo, od kjer jo črpajo, od nje ločijo vse pridružene pline ter jo nato predelajo v rafineriji; pri temperaturi okolice in atmosferskemu tlaku ima tekočo obliko; nafte ločimo najpogosteje v skupine po njihovi gostoti na lahke, srednje, težke in zelo težke nafte, v grobem pa jih delimo na tiste s Srednjega Vzhoda in držav nekdanje Sovjetske zveze (srednje težke in težke), nafte iz zahodne in severne Afrike ter Severnega morja (lahke) in južnoameriške nafte (težke).

Merska enota za prostornino, ki se uporablja za nafto in naftne proizvode; 1 sodček = pribl. 159 litrov = 42 ameriških galon; 1 ameriška galona = 3,78 litra; enota izvira iz sredine 19. stoletja, ko so v ZDA pričeli s proizvodnjo za trg, načrpano nafto pa so hranili v lesenih sodih.

Tekoče gorivo za kurjavo; glede na vsebnost žvepla ločimo goriva z nizko vsebnostjo žvepla (manj kot 1 %) in visoko vsebnostjo žvepla (1 % ali več).

Tekoče gorivo za dizelske motorje v osebnih in tovornih vozilih ter plovilih (dizelsko gorivo) ter kurivo za industrijo in široko rabo (ekstra lahko kurilno olje). Pridobiva se s frakcionirano destilacijo nafte.

Enota za količino toplotne energije: 1 BTU = 1.055 J

Dogovorjena enota za preračun raznih vrst energije na skupni imenovalec: 

• 1 TOE = 10.034 Mcal
• 1.000 m³ zemeljskega plina = 0,857 TOE

Razmerje med povprečno in vršno porabo odjemalca v določeni časovni enoti.

Dnevni LF se izračuna po enačbi:

Urni LF se izračuna po enačbi:

q = kapaciteta (Sm³/dan)

Q = količina porabljenega zemeljskega plina (Sm³/leto)